Domov»Članki»Pravni viri Evropske unije

Pravni viri Evropske unije

21 april 2010 ob 07:00 Pravni viri EU so v osnovi razdeljeni na dve večji skupini in sicer izvrine oziroma primarne pravne akte in izvedene oziroma sekundarne pravne akte EU. Primarni pravni akti so mednarodbe pogodbe med članicami EU in mednarodne pogodbe, ki  jih EU sklene s tretjimi državami. Mednarodne pogodbe sklenjene med članicami EU so vse pogodbe o ustanovitvi med katerimi je najbolj aktualna Lizbonska pogodba, ki so jo morale po sklepu ratificirati vse države članice, da je le ta lahko stopila v veljavo. Ratifikacija je nujni postopek za potrditev veljavnosti posamezne mednarodne pogodbe po mednarodnem pravu. 

Sekundarni pravni viri pa so pravni viri EU, ki posegajo v delovanje posamezne države članice in ki zagotavljajo enotnost evropskih pravic in dolžnosti na posameznih področjih. Sekundarne pravne vire lahko sprejemajo organi EU glede na njihova pooblastila. Sekundarni pravni viri so naslednji:

• uredbe,

• direktive,

• odločbe in

• priporočila ter mnenja.

Uredbe

Po 249. Členu Pogodbe o Evropski skupnosti so uredbe sekundarni pravni vir, ki je neporedno uporabljen v državah članicah. Uredba torej pomeni, da v trenutku, ko le ta postane veljavna, velja v vseh državah članicah, tudi v primeru ko država članica svoje zakonodaje še ni prilagodila. Namen uredb je poenotenje posameznega pravnega področja med državam članicam. 

Direktive

Direktiva je v nasprotju z uredbo lahko naslovljena le na posamezne države in ob veljavnosti ne postane del prava države članice. Direktive postavljajo cilje članicam, katerim je direktiva naslovljena, cilj in postopke kako cilj doseči pa država članica izbira sama. Država članica mora direktivo prenesti v svoj pravni red. Namen direktiv je prilagajanje zakonodaje v državah članicah, da le ta ustreza usmeritvam EU.

Odločbe

Odločbe so se po Lizbonski pogodbi preimenovale v sklep in so pravni viri, ki ne zadevajo celotne države članice, temveč le posamezne subjekte znotraj države članice. Odločbe izdajata Evropska komisija in Svet EU, lahko pa tudi drugi, v kolikor jim le to dovoljujejo njihova pooblastila. Odločba je za skubjekt na katerega je naslovljena zavezujoča in jo mora le-ta spoštovati.

Priporočila in mnenja

Priporočila in mnenja so pravni viri, ki pravno niso zavezujoči. Institucije EU jih izdajajo kot svetovalna priporočila, kot so bele knjige, zelene knjige, redna poročila, itn.

Acquis communautaire

Acquis communautaire je izraz, ki zajema vse pravne vire ES tako zavezojoče, kot tudi nezavezujoče dogovore med državami članicami. Med takšne vire spadajo tudi skupna stališča oz. mnenja med vsemi članicami EU.