MItja Mavsar
Internetni projekt je priložnost, da se podjetje spozna še z vidika uporabnika
28 april 2010 ob 12:00
Mitja je komunikolog, specializiran za internetizacijo tržnih znamk ter načrtovanje, analizo in testiranje spletnih pojavnosti. Je vodja uporabniške izkušnje pri Domenci, poleg tega že vrsto let predava, bloga in objavlja članke v različnih revijah. Njegove članke in projekte so opazili in nagradili na domačih in mednarodnih dogodkih kot so Magdalena, Memefest, PRIME, SEMPL, Netko in GoldenDrum.
Kdaj ste se odločili, da je internet za vas 'tisto pravo' in kakšen je bil vaš začetek?
V srednji šoli (leta 97) sem si postavil osebno spletno stran in začel z raziskovanjem, kaj internet sploh je in kako stvari tehnično delujejo. Vse sem želel vedeti in prebrati sem hotel celoten internet. Potem je prišel faks, študij komunikologije na FDV, kjer sem vsako seminarsko nalogo in vsako predstavljeno teorijo opazoval iz svojega internetnega vidika. Bolj kot tehnična znanja so me začeli zanimati mehki vidiki novih tehnologij. Kaj se dogaja v uporabnikovi glavi? Kaj je dobra vsebina? Kaj je uporabno? Kako komunicirati, tržiti in poslovati v tem povsem novem okolju? Nekega dne sem ognjevito 'skritiziral' spletno komunikacijo določenega manjšega internetnega podjetja in direktor mi je odgovoril v smislu "pridi in popravi, kar kritiziraš" in naslednji sem imel prvo internetno službo.Ste vodja uporabniške izkušnje pri Domenci - kaj vse takšno delo vključuje in kakšna znanja so potrebna, da se lahko poistovetite z uporabniki vašega spletnega mesta?
Lahko imaš vse znanje tega sveta, a za nastanek res dobrega internetnega orodja je potrebno pobegniti iz teorije in lastnih izkušenj ter se z uporabniki srečati iz oči v oči, se z njimi pogovoriti, jih opazovati ob uporabi priljubljenih orodij, razumeti njihove navade ter njihovo delo in prosti čas. Največji izziv je ugotovitev, kaj uporabnik resnično potrebuje in kaj le pravi, da potrebuje.Pri podjetju Domenca vodim ekipo strokovnjakov (analitikov, načrtovalcev in oblikovalcev), ki skuša ustvarjati poslovno uspešne spletne izkušnje. Na samem začetku projekta skušamo natančno razumeti naročnikov poslovni kontekst in cilje. Sledi pretvorba teh poslovnih ciljev v spletno okolje, raziskava konkurence in analizira uporabnikov, nekje vmes pa se ponavadi zariše ideja. Nato se lotimo načrtovanja, prototipiranja ter na koncu še vizuelnega oblikovanja in produkcije tipičnih strani. Celoten proces poteka v tesnem sodelovanju z naročnikom, s programerji in tudi uporabniki. Če čas dopušča, skušamo izkušnjo na uporabnikih stestirati sproti, že v fazi skic in prototipa. Ko je projekt objavljen, spremljamo in s pomočjo analiz določimo uspešnost projekta. Številke vedno primerjamo in če je potrebno, čim prej naredimo spremembe.
V današnjem času se uporabniki interneta na vsakem koraku srečajo z različnimi spletnimi pasicami in jih posledično skorajda ne zaznavajo več. Je oglaševanje s spletnimi pasicami torej še aktualno za podjetja oz. blagovne znamke ter kako se ga lotiti, da bodo rezultati vidni?
Pasice so komunikacijsko orodje, ki izhaja iz klasičnomedijskega oglaševanja. Problem nastane, ker uporabnik internet uporablja in razume povsem drugače kot televizijo, radio ali na primer veleplakate. Zaradi dolgoletne napačne rabe, so pasice postale manj učinkovit del spletnega komuniciranja. Učinkoviti so le še največji oglasni formati ter tiste, vsebinsko zanimive pasice, ki so na pravem mestu ob pravem času. Zanimiva oblika pasic so npr. aplikacijske pasice. Gre za to, da oglas ne prikazuje le sporočila, pač pa začasno postane del spletnega mesta, npr. na spletnem mestu z nepremičninami si v pasici izračunate kredit za hišo, ki jo ravnokar gledate.Na kakšne načine lahko podjetje oz. blagovno znamko oglašujemo na internetu ter kako izbrati pravo pot?
Poleg pasic bi priporočal komuniciranje na Facebooku in Googlu, kjer je učinek na oglaševalski euro nekajkrat večji. Preskušeno. Tistim, ki v zgornje dvomijo, priporočam kvalitetno nastavljene metrike in cilje, nato pa primerjavo kateri vir jim je prinesel več, kasneje pa enostavno okrepiti vir, ki prinaša največ. Na internetu z lahkoto merimo, kateri del oglaševanja deluje in kateri del sredstev smo porabili zaman.Vsem, ki intenzivno oglašujejo na internetu bi priporočal, da del oglaševalskega denarja namenijo spletnim in nespletnim projektom, ki jih bodo naredili res zanimive za uporabnike. Če si dovolj inovativen, oglasi namreč postanejo le podpora komunikaciji z uporabniki.
Z vpisom vašega imena v iskalnik, smo pridobili veliko zadetkov. Kaj priporočate posameznikom, ki na internetu želijo biti najdeni?
Dolgo sem se ukvarjal z vprašanjem, kaj na internetu deluje in kako priti visoko na iskalnike. Spoznal sem številne trike za optimizacijo in vidim, da jih marsikdo tudi drago prodaja. Sam sem ugotovil, da triki delujejo le do neke mere, na koncu pa Google na vrh umesti tiste strani, ki na dolgi rok ponujajo tako kvalitetno vsebino, da jo spletni uporabniki opazijo, pohvalijo in priporočajo vsem, ki jih poznajo. Kaj torej storiti za večjo najdenost? Enostavno - pisati, snemati, razvijati dobre spletne vsebine in aplikacije. Ponuditi je potrebno takšne vsebine, ki jih mnogi iščejo a le redki ponujajo. Tudi ta intervju se bo na primer kmalu znašel v Googlu in zadeva je precej enostavna. Pozicija mojega bloga http://kalidej.net/mitja in Twitter profila http://twitter.com/mitjamavsar se bo na Googlu okrepila zaradi zgornjih povezav in boljši ko bo ta intervju, več zunanjih povezav bo pridobil na forumih in družabnih omrežjih, posledično pa bo popularnost koristila tudi zgornjima dvema povezavama.
Veliko je takšnih podjetij, ki svoje bodoče zaposlene 'poguglajo' in vedno več je medsebojnega opozarjanja na neprimerne vsebine posameznikov. Je torej res, da je tudi internet lahko naš najhujši sovražnik ali je to le bojazen ljudi, ki ne sledijo več hitremu razvoju tehnologije?
Na internetu ne moreš skriti ničesar - če si se komu zameril te le-ta zlahka očrni pred svetom z izmišljenimi podatki pod tvojim imenom. Pravna praksa glede tega sicer obstaja a dejstvo je, da lahko kdorkoli zapiše karkoli in kamorkoli. Preden dosežeš izbris, ve že ves svet.Mnoge organizacije in posamezniki se zato močno bojijo za interne informacije in skrivnosti. Na splet zato ne objavljajo ničesar, v podpisu njihove e-pošte pa najdete 1000 znakov pravnega pridržka. Sicer je tudi to način, a je poguben za spletni ugled posameznika ali podjetja. Slednji si mora namreč zagotoviti ogromne količine zanimivih spletnih vsebin in angažirano skupnost ljudi, ki v te vsebine verjamejo in jih priporočajo. V takšnih okoliščinah še tako slaba novica izzveni kot bi mignil.
Organizacija je na trg lansirala nov izdelek, ki se še ni pojavil na spletu. Kako začeti in delovati, da bo v nekaj mesecih izdelek med ciljno skupino dobro prepoznan?
Veliko je odvisno od tega, kakšna je kvaliteta izdelka in kako smiseln je le-ta za ciljno skupino. Če je bil izdelek narejen po meri resničnih (ne namišljenih) potreb uporabnika, je možnost nekajkrat večja, žal pa se pogosto pogovor z uporabniki začne šele po lansiranju proizvoda in je proizvod narejen le po meri proizvajalca. Če bi se dialog z uporabnikom začel že v fazi načrtovanja izdelka, bi poznali več zgodb o uspehu.Ko si enkrat na trgu je pomembno, da dobro poznaš svojega tipičnega ciljnega uporabnika. Vedeti moraš, na katerih forumih se druži in kaj tam počne, katere Facebook aplikacije uporablja, kje na spletu kupuje, kaj gleda na Youtube-u, katere blogerje bere in ceni, katere Twitter uporabnike spremlja, na katere e-novice je naročen, kaj počne v prostem času, katere hobije ima, kaj išče v Googlu in še in še. Ko so ta vprašanja odgovorjena, se začne intenzivna prisotnost v spletnem vesolju pravih uporabnikov. Pomembno je tudi, da ta komunikacija ne zajema le spletnega oglaševanja, temveč tudi druženje s ključnimi spletnimi mnenjskimi voditelji. Včasih je za sprejetje na določen trg dovolj le ena navdušena objava ali Youtube video navdušenega uporabnika. Novice o res dobrih izdelkih se širijo kot poplava, manj dobre pa je treba bolj ali manj "poriniti" naprej.
Ko se podjetja odločijo za izdelavo spletne strani, se projekt običajno 'zatakne' pri vsebinskem delu. Kako in kdaj se lotiti pisanja vsebine ter kaj je na tem področju najbolj pomembno?
Res je. Marsikateri spletni projekt pri katerem sem sodeloval, je razkril neprijetno resnico, da nihče v podjetju ne ve, kaj želi podjetje javnosti sporočiti, še manj pa o tem, na kakšen način to udejaniti. Pogosto se resnico skuša skriti tako, da se najame profesionalnega pisca, ki v kratkem času približno dojame, s čim se podjetje ukvarja in to zapiše v dolgih, lepih meglenih stavkih. Internetni projekt je priložnost, da se podjetje spozna še z vidika uporabnika. Z vidika podjetja je pogosto najpomembnejša vsebina "Nagovor direktorja", sledi pa na primer "Kakšne stroje imamo", z vidika uporabnika pa so prioritete ponavadi povsem drugačne. Podjetjem bi svetoval, da čim prej zaposlijo oz. za takšno delo zadolžijo osebo, ki razume uporabnike in internet ter je sposobna učinkovito in redno spletno komunicirati na spletnih straneh podjetja ter tam, kjer se na spletu družijo deležniki podjetja. Investicija v takšno kompetenco je ključna za uspeh podjetja v prihodnjem desetletju.
Kako ob vsej poplavi informacij na internetu izluščite tiste najboljše in katere vire znanja priporočate za aktivno sledenje internetnim trendom?
Nekaj časa sem uporabljal bralnik Google Reader, preko katerega sem spremljal nekaj več kot 100 virov, poleg tega sem bral bloge kot npr. TechCrunch.com ali pa Mashable.com, slovenskih virov pa ne spremljam kaj dosti. Pred nekaj leti je znanec ustvaril spletno stran http://bloger.si, kjer je na eni strani zbral žive povezave do slovenskih blogov na spletno tematiko. Morda je zadeva še aktualna. Trenutno za strokovno branje uporabljam izključno Twitter, kjer pa se trudim, da sledim le tistim uporabnikom in strokovnjakom, ki delijo povezave do znanja in ne odvečnih, neuporabnih podatkov. Koga spremljam si lahko ogledate na www.twitter.com/mitjamavsar in odkrili boste vse moje vire.
