Špela Strniša Tušek
Ukrepanje brez poznavanja je večinoma neuspešno, za ljudi v kolektivu pa lahko tudi nevarno
31 marec 2010 ob 22:00
Špela Strniša Tušek je pridobila magisterij na Mednarodni salezijanski univerzi v Rimu, kjer je na Fakulteti za vzgojne znanosti razširila svoje znanje o psihologiji. Leto dni je delovala kot strokovna sodelavka društva Beli obroč, naslednjih nekaj let pa kot višja svetovalka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V letu 2009 je odprla lastno podjetje imenovano Zaupanje, ki se ukvarja z izobraževalnimi dejavnostmi in psihoterapijo, pridobila pa je tudi status komediatorke na Višjem sodišču v Ljubljani.
Področje s katerim se ukvarjate in teme o katerih najraje predavate?
Moji glavni dejavnosti sta psihoterapija in izobraževanje. Izobražujem predvsem ljudi, ki na kakršenkoli način delajo z drugimi ljudmi. To pomeni , da vodim izobraževanja kolektivov v socialnih in vzgojnih zavodih. V zadnjem času pa se vedno več posvečam tudi načinom vodenja kolektivov in podjetij. Ukvarjam se tudi z mediacijo, kar pomeni reševanje konfliktov po mirni poti.
Kaj so po vašem mnenju prednosti kvalitetnega vodje oziroma organizacije?
Organizacija ali kolektiv nista le mehanizem, kjer vsak opravlja svoje delo s takšnim ciljem, da ubrano kolesje pripelje do želenega rezultata. Organizacija ali kolektiv je pravi organizem, kjer ne deluje vse le po načelu vzrok - posledica, temveč je zelo pomemben predvsem človeški faktor. Tako kolektivi, kot tudi organizacije vedno rastejo, imajo svoj karakter, se spreminjajo, soočajo s frustracijami, odločajo za spremembe in seveda lahko tudi umrejo. Pri vodji je prav zato pomembno, da se zaveda in tudi razume zakonitosti tega organizma ter v skladu s tem tudi ukrepa. Ukrepanje brez poznavanja je večinoma neuspešno, za ljudi v kolektivu pa lahko tudi nevarno.
V Sloveniji obstaja veliko število delodajalcev, ki v svojih zaposlenih še vedno ne vidijo dodane vrednosti in z njimi upravljajo kot s številkami – prepoznamo jih predvsem po nezadovoljstvu nezaposlenih in veliki fluktuaciji delovne sile. Kateri so tisti pristopi in koncepti, ki bi se jih morala podjetja držati, če želijo pritegniti kvalitetne ljudi, ki bodo podjetju pripadi in jih tudi obdržati?
Na prvem mestu je, da je zaposlenim v podjetju jasno njihovo poslanstvo, torej kje kot podjetje smo in kam si želimo, kaj moramo za to storiti, kakšne ljudi potrebujemo ipd. Takoj zatem sta jasna struktura in strategija. Samo znotraj jasnih meja se namreč lahko oblikujejo zadovoljivi odnosi, občutek pripadnosti in zavzetost za delo. Zdravo okolje omogoča dobro delo, v njem pa se pogosteje pojavljajo kreativne rešitve, ki omogočajo podjetju še boljše delovanje.
Kako lahko delodajalec najlažje in 'poceni' motivira svojega zaposlenega?
Delodajalec mora zaposlenim zadovoljiti potrebo po varnosti, ustvarjati prostor za nove izzive in ustvarjalnost ter biti pozoren na rast in razvoj organizma.
Je lahko vsak človek vodja podjetja ali so za upravljanje in vodilne položaje rojeni le nekateri?
Vsekakor so nekateri v določenih situacijah bolj primerni kot drugi. Vloga popolnega vodje namreč v sebi združuje veliko kvalitet. Nekatere med njimi so del karakterja, marsikatere sposobnosti pa se lahko tudi naučimo. Najpomembnejša podlaga vodenju je po mojem mnenju 'OK-ness'. Sem OK oseba, sem odgovorna, se lahko razvijam in se spreminjam. Drugi so OK osebe, odgovorne, z individualnimi sposobnostmi, ki lahko ustvarjajo in se spreminjajo. Vse, kar namreč diši po večvrednosti ali manjvrednosti kratkoročno lahko »vžge«, vendar nima dolge prihodnosti.
Danes se veliko managerjev srečuje s sindromom pregorelosti. Ker ste v preteklosti predavali tudi o tem področju nas zanima, kako si lahko človek sam pomaga do te mere, da kljub velikim številom obveznosti še vedno ostane v dobri psihofizični kondiciji in je sposoben za vsakdanje delovne naloge?
Izgorelost je posledica dolgotrajnega stresa. Način kako človek obvladuje vsakdanji stres pa je njemu lasten in zato za preprečevanje izgorelosti res lahko največ naredi le sam. Prvi korak pri tem je vsekakor spoznavanje sebe ter preverjanje svojih racionalnih in iracionalnih prepričanj, seveda pa predvsem upoštevanje svojih lastnih potreb. Toliko na kratko, čeprav je za to nujna zahtevna in dolgotrajna osebna rast. Vendar pa je osebnostno zrel vodja, tudi veliko boljši vodja. Ko spoštuje sebe, lažje spoštuje tudi druge. Zato: manager spoznaj se in ne boj se prositi za pomoč.
Vodite tudi delavnice, kjer se udeleženci lahko naučijo veliko o kreativnosti in njeni 'uporabi'. Ali lahko opredelite pojem kreativnosti – večina od nas je namreč mnenja, da nismo kreativni. Se posameznik kreativnosti lahko nauči ali mu je dana le ob rojstvu?
Biti kreativen pomeni, da si zmožen videti zunaj tunela navad in misli, znotraj katerih običajno deluješ. Prevladujoče prepričanje, da se eni kreativni rodijo, drugi pa ne, je zmotno. Kreativnosti se lahko naučimo. Udeleženci delavnice spoznajo tehnike, ki spodbujajo kreativnost in so uporabne na kateremkoli delovnemu področju. Kreativnost odpira nove cilje in naloge ter posledično rojeva nove rešitve. Prav zato bi se spodbujanju kreativnosti morali posvečati v vsakem podjetju ali kolektivu. Le takšno podjetje namreč lahko uspeva na dolgi rok.
Zakaj so po vašem mnenju delavnice na katerih predavate, vredne obiska?
Na delavnicah udeleženci prek jasnih, konkretnih primerov in številnih vaj pridejo do novih spoznanj. Vsaka delavnica udeleženca obogati z novimi znanji, ki so uporabna v vsakdanjem življenju. Delavnica o kreativnosti je še posebej koristna, saj v posameznikih razbija tabuje. Vsak je lahko kreativen, če obvlada tehnike, ki kreativnost spodbujajo, predvsem pa je za obstoj kreativnosti pomembno pravo delovno okolje, ki ga je treba le znati ustvariti – in tudi tega se na delavnicah naučimo.
