Prvi korak je najtežji
21 marec 2010 ob 18:00Glede na današnje trende lahko sklepamo, da bo polovica mladih, ki vstopajo na trg dela, v svojem življenju brez zaposlitve za nedoločen čas.
Raziskovalci mladine vse pogosteje opozarjajo, da mladi danes odraščajo v svet globalne mladinske podzaposlenosti. Zaposlitev za nedoločen čas je malo, veliko je fleksibilnih podzaposlitev, torej zaposlitev s prekinitvami, dela s krajšim delovnim časom, začasnega dela in dela za nizko plačo po lokalnih standardih, takšne zaposlitve pa posamezniku ne dajejo občutka stabilnosti in varnosti. Za generacije, ki zdaj vstopajo na trg dela, za Evropo velja napoved, da jih približno polovica v življenju ne bo dobila polne zaposlitve za nedoločen čas. To gre pripisati predvsem splošnim pogojem vse bolj globaliziranega trga dela, v manjši meri pa tudi neujemanju med zahtevami trga dela in veščinami, pridobljenimi med izobraževanjem.
Slovenija je glede dolžine skupnega bivanja s starši v evropskem vrhu držav. Po Eurostatovi raziskavi Labour Force Survey v Sloveniji moški v povprečju zapustijo dom staršev pri 31,5 letih (podobno tudi v Bolgariji in na Slovaškem, medtem ko na Finskem pri 23), ženske pa pri 29,5 letih (podobno kot v Bolgariji). Povprečna starost odhoda od starševskega doma (za oba spola) na ravni celotne Evropske unije znaša bistveno manj, tj. 25 let. Naš sistem države blaginje je namreč naravnan na družinske podpore, ne daje pa spodbud za osamosvajanje posameznikom oziroma tega ne podpira. Tudi dosedanji način gradnje in lastništvo stanovanj ne delujeta v prid odselitvi od starševskega doma.
Cene za nakup stanovanja so visoke; mladi pogosto urejajo svoja stanovanja v hišah staršev. Poleg tega je v Sloveniji odstotek študirajočih zelo visok. Recimo, v Nemčiji študira približno petina 19- do 24- letnikov, v Sloveniji pa kar dve tretjini. Težava je v tem, da izobraževanje pri nas služi podaljševanju mladosti. Pravzaprav je postalo neke vrste čakalnica pred vstopom na krut trg dela.
Celotno novico si lahko preberete tukaj.